Jure Kravanja, univ.dipl.ped. in soc.
Jure Kravanja (1960) je obiskuje gimnazijo v Celju, v Ljubljani pa na Filozofski fakulteti konča študij sociologije in pedagogike.
S fotografijo se ukvarja od leta 2005 in od takrat na fotografskih salonih doma in v svetu prejme že več sto nagrad in priznanj. Večkrat je izbran za najuspešnejšega slovenskega razstavljalca, leta 2009 pa mu Fotografska zveza Slovenije podeli tudi najvišji naziv mojster fotografije. Svoja dela razstavlja na dvajsetih samostojnih razstavah, s svojimi fotografijami pa soustvarja več knjig, revij in drugih publikacij (knjiga Za-govor podob, monografija o Celju, monografija psihiatrične bolnice Vojnik, National Geographic Slovenija, idr.)
Kot velik ljubitelj filmov v svojem fotografskem ustvarjanju poskuša združiti narativno in sporočilno razsežnost podob z njihovimi čisto likovnimi dimenzijami. Motive fotografiranja išče v naravi, arhitekturi in urbani pokrajini, neusahljiv izziv pa so mi podobe človeka, vpetega v urbano okolje.
Svojo formalno izobrazbo začne kombinirati s fotografsko dejavnostjo leta 2010, ko kot kreativni terapevt v Psihiatrični kliniki Ljubljana izvaja fotografske delavnice. Z razvijanjem ideje fotografije kot diagnostičnega,terapevtskega in izraznega sredstva, predvsem pa s svojevrstnim metodološkim pristopom orje ledino na področju fotografske terapije v Sloveniji. Leta 2012 soustanovi Zavod za fotografsko terapijo.
Matej Peljhan, univ.dipl.psih., spec.klin.psih.
Matej Peljhan (1967) univerzitetni študij psihologije zaključi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa še specialistični študij klinične psihologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku.
Pri starosti deset let doživi hudo nesrečo z eksplozivnim sredstvom, zaradi česar utrpi številne poškodbe, med drugim izgubi desno roko in eno oko. Osebno izkušnjo invalidnosti nadgradi s poklicno, zato si za področje dela izbere otroke in odrasle s fizičnim hendikepom. Je predvsem praktik, objavlja pa tudi strokovne članke in izvaja predavanja.
S fotografijo se začne resneje ukvarjati leta 2009 in že v prvih letih na mednarodnih razstavah prejme več deset nagrad in priznanj. Od fotografskih žanrov ga najbolj zanima konceptualna fotografija. Najraje ima motive ljudi in ahitekture, ki jih poskuša ujeti v po eni strani v originalnih in kontrastnih relacijah, ki skozi igro elementarnih, splošno berljivih simbolov, pripovedujejo zgodbe ali spodbujajo k razmišljanju. Je soavtor knjige Za-govor podob (2011), po nekaterih ocenah enega najpomembnejših del s področja filozofije fotografije v slovenskem jeziku. Prizadeva si, da bi fotografijo približal osebam s posebnimi potrebami, zato soustanovi izvaja delavnice, izobraževanja in objavlja strokovne članke.
Anita Zelić, uni.dipl.soc.del
Anita Zelić (1985) univerzitetni študij socialnega dela zaključi na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani z diplomskim delom Fototerapija: Fotografija kot umetnostno izrazno sredstvo v kontekstu psihosocialne pomoči (2012).
Leta 2010 prične kot absolventka Fakultete za socialno delo ter študentka Višje strokovne šole v Sežani, smer Fotografija, raziskovati moč fotografskega medija in njegovo uporabo v terapevtske namene na področju psihosocialne pomoči.
Leta 2011 strne tujo strokovno literaturo s področja fototerapije ter zasnuje in izpelje projekt, ki je po dotedanjih podatkih prvi tovrsten v Sloveniji na področju duševnega zdravja, saj tehnike fototerapije uporabi z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju (Ozara Nova Gorica). Vsa dognanja in ugotovitve o koristnosti in učinkovitosti tehnik fototerapije ovrednoti v svojem diplomskem delu, ki predstavlja pionirsko delo s področja fototerapije v slovenskem jeziku.
S podporo Ustanove Silvana Furlana prične leta 2012 izvajati fototerapijo z otroki na osnovni šoli s posebnim in prilagojenim programom v Novi Gorici. Leto kasneje se pridruži Zavodu za fotografsko terapijo, s skupno vizijo, da bi fototerapija v Sloveniji dobila svojo teoretično in praktično veljavo. Le leto za tem, svoje delo skupaj predstavijo tudi svetovni javnosti, na konferenci fototerapije in terapevtske fotografije v Perugii (Perugia Social Photo Fest).
Danes izvaja fototerapijo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, fotografijo kot kreativni medij za osebno rast pa uporablja tudi na drugih osnovnih šolah, izvaja delavnice in predavanja na različnih fakultetah ter objavlja strokovne članke. Za svoje delo je v letu 2014, v Italiji prejela mednarodno nagrado za karierne dosežke v kategoriji do 35 let (Donna di Fiori). Svoje znanje nadgrajuje na magistrskem študiju Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti.
Silvo Vidergar, dipl.inž.el.
Sodelavec za področje tehničnih prilagoditev fotoaparatov
