{"id":362,"date":"2014-02-10T11:14:41","date_gmt":"2014-02-10T11:14:41","guid":{"rendered":"http:\/\/marcelino.si\/demo\/kravanjafototerapija3\/?page_id=362"},"modified":"2014-02-10T11:21:39","modified_gmt":"2014-02-10T11:21:39","slug":"strokovni-clanek-fotografija-za-osebe-s-posebnimi-potrebami","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/fototerapija.com\/?page_id=362","title":{"rendered":"Strokovni \u010dlanek: Fotografija za osebe s posebnimi potrebami"},"content":{"rendered":"

Matej Peljhan, univ.dipl.psih., spec.klin.psih., CIRIUS Kamnik<\/strong><\/p>\n

Jure Kravanja, univ.dipl.ped. in soc.<\/strong><\/p>\n

Povzetek:<\/strong><\/p>\n

Fotografija je v zadnjih dobrih desetih letih z vstopom v digitalno tehnologijo do\u017eivela nesluten tehnolo\u0161ki kot tudi uporabni razvoj. Zaradi prakti\u010dnih in cenovno dostopnih fotografskih naprav in mo\u017enosti obdelave in izmenjave preko sodobnih informacijskih tehnologij, jo uporablja \u017ee skoraj vsak slehernik. Fotografije ne smemo razumeti kot objektivno preslikavanje stvarnosti, ampak kot na\u010din izra\u017eanja intelektualnih, emocionalnih kot duhovnih vsebin preko podob. Zaradi svojih izraznih potencialov je fotografija primerna tako kot psihoterapevtska kot tudi preventivna dejavnost. Osebe s posebnimi potrebami jo lahko uporabljajo za kompenzacijo svojih okvar, motenj ali primanjkljajev. Na\u010din dela temelji na individualiziranem pristopu in je pozitivisti\u010dno naravnan.<\/p>\n

Extract:<\/strong><\/p>\n

The last decade has seen great advances and innovation in the field of photography. The photography equipment of today ensures accessibility to novices and experts alike. Moreover, one should not see in photography a reproduction of reality, but rather a means of expressing intellectual, emotional, and spiritual affections. Far from being only a hobby or profession, photography can also serve as an important component in the treatment of those suffering from mental illness and addiction. Photography would also benefit people with special needs, as it would help them compensate for their impairments. Since our work method is fundamentally empirical, it is set to appreciate individual differences.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Uvod<\/strong><\/p>\n

Fotografija ima po eni strani \u017ee zelo dolgo zgodovino, po drugi strani pa je \u0161ele v zadnjih dobrih desetih letih s tehnolo\u0161kim razvojem in digitalizacijo do\u017eivela pravo revolucijo v raz\u0161irjenosti in uporabi. Ideje in osnovno opti\u010dno razumevanje fotografije segajo \u017ee v anti\u010dno obdobje, \u010deprav je od takrat moralo prete\u010di ogromno \u010dasa in bilo domi\u0161ljenih veliko iznajdb, da je lahko Nicephore Niepce, leta 1822, kot prvi zajel in ohranil sliko na material, ki se je pri stiku s svetlobo strdil. \u017de v naslednjih desetletjih je nadaljnji razvoj fotografskih kamer dal fotografiji tudi uporabno vrednost, tako da so jo pri svojem delu za\u010deli uporabljati in jo \u0161e danes uporabljajo na najrazli\u010dnej\u0161ih podro\u010djih: novinarstvu, marketingu, policiji, vojski, znanosti, medicini, urbanizmu, idr. Fotografija se je v praksi uveljavila, ker je bila sposobna hitro in avtenti\u010dno \u00bbpreslikavati\u00ab objektivno stvarnost in jo arhivirati v materialni obliki, kar je takrat predstavljalo veliko prednost pred npr. risanjem ali slikanjem. Po drugi strani pa je bil verjetno prav to razlog, da ji umetniki dolgo \u010dasa niso priznavali prave kreativne vrednosti in so jo \u0161ele tekom 20. let prej\u0161njega stoletja sprejeli na seznam umetni\u0161kih zvrsti.<\/p>\n

Vse do preloma tega tiso\u010dletja je fotografija tako na podro\u010dju obrti kot tudi umetnosti ostajala relativno ekskluzivna dejavnost, ki so jo obi\u010dajni ljudje sicer poznali in tudi uporabljali, \u0161e zdale\u010d pa ni bila tako raz\u0161irjena kot danes. Uporaba fotografskih kamer je zahtevala precej znanja, fotografski filmi in razvijanje so bili dragi, rezultat ustvarjanja ni bil neposredno viden in neuspe\u0161nih posnetkov je bilo v\u010dasih ve\u010d kot uspe\u0161nih. Z digitalizacijo in tehnolo\u0161kim razvojem so fotoaparati postali splo\u0161no dostopni in tehni\u010dno priro\u010dni, pojav interneta pa je ponudil nov medij za \u0161irjenje fotografij. V dana\u0161njem \u010dasu fotografira \u017ee prakti\u010dno sleherni posameznik, po nekaterih ocenah naj bi vsi zemljani skupaj v letu 2011 posneli kar okrog 11 milijard fotografij.<\/p>\n

Fotografija kot komunikacija<\/strong><\/p>\n

Pod pojmom komunikacija obi\u010dajno razumemo zgolj verbalno, govorno-jezikovno sporazumevanje, pri \u010demer pa velikokrat poenostavljamo ali zanemarjamo, da sprejemanje signalov in informacij ne poteka zgolj preko slu\u0161nih kanalov. \u0160e celo ve\u010d, preko sluha, na\u0161i mo\u017egani dobijo relativno malo dra\u017eljajev, mnogo ve\u010d jih dobijo preko drugih zaznav, med katerimi prednja\u010di vid z ve\u010d 80%. Glede na modaliteto imamo torej na voljo tudi druge vrste komunikacije, ki jih lahko zavedno ali nezavedno uporabljamo in kombiniramo v razli\u010dnih situacijah.<\/p>\n

Podro\u010dje dojemanja in izra\u017eanja, ki je z vidnimi \u010dutili najbolj povezano, imenujemo likovno izra\u017eanje. Fotografija, ki dobesedno pomeni \u00bbrisanje s svetlobo\u00ab spada prav v to kategorijo. Za popolno razumevanje se moramo zavedati, da je likovno dojemanje kompleksen zaznavni proces, ki ni v celoti odvisen samo od na\u0161ih o\u010di, ampak v njem, \u010deprav v manj\u0161i meri, sodelujejo tudi druga \u010dutila; vsaj tip in \u010dut za ravnote\u017eje igrata kar pomembno vlogo. Pa tudi to \u0161e ni dovolj. Definicija likovnega ustvarjanja in dojemanje bi bila veliko preozka, \u010de bi temeljila samo na \u010dutilih. Je mnogo, mnogo ve\u010d od tega, saj s seboj prena\u0161a intelektualno, emocionalno in duhovno plat ustvarjalca na eni strani in je tudi s strani gledalca na drugi strani celostno predelana in obogatena.<\/p>\n

Podobe \u010dloveka spremljajo \u017ee od prazgodovine naprej, likovna umetnost, kot je risba, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, film, fotografija, idr, so pomembno zaznamovali in dali pe\u010dat razvoju civilizacije, sploh v zadnjih desetletjih smo z razvojem novih tehnologij in novih medijev pri\u010da neobvladljivemu razmahu vizualne kulture.<\/p>\n

Posebna veda, ki se ukvarja z likovnim izra\u017eanjem, je likovna teorija. Ta prou\u010duje likovna izrazila, zgradbo likovnih del in zakonitosti dojemanja likovnih del. Ker je v likovni umetnosti govorica v klasi\u010dnem pomenu besede nema in skoncetrirana v en sam ujet trenutek, \u00a0bi se lahko zdelo, da je izrazni potencialen likovnega dela relativno majhen, pa temu sploh ni tako. Ravno obratno, likovna umetnina pogosto daje ob\u010dutek, kot da je v zamrznjenem trenutku ujeta cela ve\u010dnost in da se v njem sre\u010dajo tako preteklost, sedanjost kot prihodnost. Sicer nepremi\u010dne upodobitve lahko postanejo dinami\u010dne in zgovorne v svojem fizi\u010dnem, senzualnem, emocionalnem in duhovnem naboju.<\/p>\n

Podobe\u00a0 nagovarjajo \u010dloveka v jeziku, ki ima polno skritih in prenesenih pomenov, zato ga marsikdo ne pozna ali ne razume in to kljub temu, da je v primerjavi z verbalnim jezikom bolj globalen in bolj univerzalen. Likovna teorija nam pojasnjuje, da obstaja likovni jezik in mi\u0161ljenje, ki ima, podobno kot verbalna govorica, svojo semantiko, semiologijo, morfologijo in sintakso. Likovni jezik se, tako kot vsak jezik, artikulira na dveh nivojih. Prvi nivo predstavljajo osnovne likovne prvine, ki so oblika, to\u010dka, linija, svetlo-temno in barva, ki se lahko naprej zdru\u017eujejo in kombinirajo v ve\u010dje enote. Drugi nivo je nivo predmetnih in nepredmetnih elementov, ki so v likovni govorici nosilci pomena, na podoben na\u010din kot so besede v verbalni. V likovnem izra\u017eanju, za razliko od verbalnega ne moremo govoriti o govoru in jeziku, kot dveh razli\u010dnih kategorijah. Tu ni delitve na akusti\u010dni govor in zapis, ker je likovni zapis \u017ee tudi akt govora.<\/p>\n

Likovna terapija<\/strong><\/p>\n

\u010ceprav \u010dlovek \u017ee od nekdaj intuitivno pozna in uporablja pozitivne u\u010dinke umetnosti, pa so \u0161ele v drugi polovici 20. stoletja za\u010deli sistemati\u010dno razvijati in uporabljati umetnostne dejavnosti, kot je risanje, slikanje, kiparstvo, glasba idr. v terapevtske in rehabilitacijske namene. Prvi\u010d so uporabil izraz \u00bbart therapy\u00ab v Angliji, kjer so takoj po drugi svetovni vojni v izdali knji\u017eno delo, v katerem so opisali njene terapevtske u\u010dinke. Tudi drugje po Evropi in Ameriki so v tem \u010dasu delovali \u0161tevilni avtorji, ki so vsak na svojem podro\u010dju razvijali in prispevali k uveljavljanju likovne terapije.<\/p>\n

\u010ceprav o relacijah med umetnostjo in psihoterapijo \u0161e danes potekajo akademske diskusije, pa se je danes likovna terapija tako v svetu kot pri nas \u017ee dodobra uveljavila in se uporablja kot komplementarna metoda primerna tako pri diagnostiki, kot pri terapiji razli\u010dnih motenj, okvar ali primanjkljajev, kot so psihiatri\u010dna obolenja, \u010dustvene in vedenjske motnje, razne vrste odvisnosti, posttravmatske po\u0161kodbe mo\u017eganov, razne vrste nevrolo\u0161kih motenj, idr. Kvalificirani likovni terapevti jo izvajajo v okviru najrazli\u010dnej\u0161ih institucionalnih in drugih obravnav in sicer tako v skupinski kot individualni obravnavi. Primerna je za otroke, mladostnike, odrasle in starej\u0161e. Ob senzibilnem pristopu se vanjo lahko vklju\u010dijo vsi, ne glede znanje ali izku\u0161nje iz umetnosti, potrebno je le upo\u0161tevati, da je mogo\u010de nekaterim glede na akutno situacijo ali preddispozicije bolj pisana na ko\u017eo kot drugim.<\/p>\n

Likovna terapiji gradi na ugotovitvi, da se posameznik s pomo\u010djo materialov kot so svin\u010dnik, barvice, glina, fotografska kamera pogosto la\u017eje izra\u017ea in predeluje razne neverbalne spomine, potrebe, \u017eelje, strahove, konflikte in druge vsebine. Neverbalno izra\u017eanje ni tako podvr\u017eeno ego kontrolam, kreativni izziv, pred katerega je posameznik postavljen je nestrukturiran in ve\u010dpomenski, strah pred neuspehom je eliminiran, ker se storitve ne vrednotijo v smislu pravilnosti ali nepravilnosti. Vse to zmanj\u0161uje mo\u017enost potla\u010devanja, zanikanja in pretirano kontroliranega in neiskrenega izra\u017eanja v smeri socialno za\u017eelenih odgovorov. Umetni\u0161ka kreativnost ustvarja nekak\u0161en most med nezavednim in zavednim, omogo\u010da uvid in odpira poti do novih spoznanj in re\u0161itev. Funkcija terapevta je, da spodbuja in usmerja ustvarjalno aktivnost hkrati pa kombinirano uporablja klasi\u010dne psihoterapevtske tehnike. Praksa ka\u017ee, da se na tak na\u010din oblikujejo primerni pogoji, da posameznik pozitivno prispeva k premagovanju \u010dustvenih te\u017eav, spreminjanju neustreznih miselnih vzorcev in u\u010denju u\u010dinkovitej\u0161ih vedenjskih strategij.<\/p>\n

Fotografija kot terapija<\/strong><\/p>\n

Najprej je potrebno pojasniti, da fotografija ni samo spretnost pri uporabi fotografske kamere in pritiskanju spro\u017eilca. To je pravzaprav le manj\u0161i in mogo\u010de celo najbolj enostaven del veliko \u0161ir\u0161ega procesa, ki \u0161ele kot tak lahko dobi tudi terapevtske razse\u017enosti. Fotografija je torej mnogo ve\u010d, je ostrenje \u010dutil pri iskanju motivov, je na\u010drtovanje in odlo\u010danje o kadru, nastavitvah in trenutku, je zbiranje in razvr\u0161\u010danje fotografij, je kreativna obdelava s pomo\u010djo programskih orodij, je izhodi\u0161\u010de za razmi\u0161ljanje in pogovor, je mo\u017enost za objavo in predstavitev sebe, je socialno povezovanje in dru\u017eenje, je tiskanje fotografij na papir, je organiziranje razstav in \u0161e bi lahko na\u0161tevali.<\/p>\n

Uporaba fotografskih praks v terapevtske namene je sicer \u017ee kar nekaj \u010dasa poznana, \u010deprav se zdi, da se tako tehnike, kot terminologija uporabljajo zelo raznoliko, nesistemati\u010dno in neorganizirano. Poznan je pojem \u00bbfototerapija\u00ab, ki ga psihoterapevti uporabljajo, ko v\u010dasih prosijo svoje kliente, da prinesejo s seboj dru\u017einske fotografije, s pomo\u010djo katerih la\u017eje pridejo do potla\u010denih spominov ali do vpogleda v medosebne odnose. Uporablja se tudi izraz\u00a0 \u00bbterapevtska fotografija\u00ab, kjer se fotografska kamera uporablja kot orodje v okviru zgoraj opisane likovne terapije.<\/p>\n

Glede na to, kak\u0161ne spremembe je vizualna kultura\u00a0 in vloga fotografije v njej do\u017eivela prav v zadnjem \u010dasu s pojavom novih tehnologij kot je ra\u010dunalnik, digitalni fotoaparat,\u00a0 internet, mobilni telefon in virtualna socialna omre\u017eja, se pravzaprav ni \u010duditi, da tako na podro\u010dju teorije kot tudi aplikativnih praks, zaostajamo in ne izkori\u0161\u010damo vseh mo\u017enosti, ki nam jih napredek ponuja. \u0160e posebej je to o\u010ditno na podro\u010dju oseb s posebnimi potrebami, ki je na nek na\u010din marginalno \u017ee od nekdaj in kjer koristniki neredko u\u017eijejo sadove razvoja z velikim \u010dasovnim zaostankom.<\/p>\n

Fotografija je zaradi nekaterih specifi\u010dnih zna\u010dilnosti \u0161e posebej primerna prav za njih.<\/p>\n

V populaciji \u017eivi po razli\u010dnih ocenah do 10% ljudi, ki so zaradi razli\u010dnih okvar, motenj ali primanjkljajev, dolgotrajnih obolenj ali zdravstvenih te\u017eav, lahko pa tudi zaradi drugih posebnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din v deprivilegiranem polo\u017eaju, oziroma ne morejo izpolnjevati socialnih vlog, ki so pri\u010dakovane glede na njihov spol starost ter dru\u017ebene in kulturne okoli\u0161\u010dine. Njihova oviranost in zmanj\u0161ana zmo\u017enost participacije se lahko izra\u017ea na najrazli\u010dnej\u0161ih podro\u010djih vsakodnevnega \u017eivljenja \u2013 pri sporazumevanju, gibanju in mobilnosti, izobra\u017eevalnem ali poklicnem podro\u010dju, medosebnih odnosih, socialnih ve\u0161\u010dinah, interesnih dejavnostih idr. Za izena\u010devanje mo\u017enosti vsi ti ljudje potrebujejo najrazli\u010dnej\u0161e ukrepe, programe in dejavnosti, ki jim pomagajo izbolj\u0161ati prizadete funkcije ali razvijati preostale potenciale naprej. Tudi fotografija lahko v tem kontekst najde svoje poslanstvo. Njena promocija se danes zdi iz \u0161tevilnih razlogov \u0161e posebej upravi\u010dena. Fotografske kamere so postale relativno cenovno dostopne, zato se v dejavnost lahko vklju\u010dijo tudi ekonomsko \u0161ibkej\u0161i, rokovanje z njimi je preprosto in hitro priu\u010dljivo tudi za intelektualno manj sposobne, upravljanje ne zahteva fizi\u010dne mo\u010di in spretnosti, zato ne izklju\u010duje telesno hendikepiranih (te\u017eko gibalno oviranim je upravljanje mogo\u010de prilagoditi s pomo\u010djo posebnih stojal in stikal), mladi jih zaradi naklonjenosti tehnolo\u0161kim igra\u010dam veliko raje uporabljajo kot klasi\u010dne metode (papir, svin\u010dnik,\u2026), fotoaparati, sploh tisti, ki so vgrajeni v telefonske aparate, so priro\u010dni in v vsakem trenutku pripravljeni na uporabo, rezultat fotografiranja je hitro preverljiv in s pomo\u010djo interneta in mobilnih telefonov omogo\u010da hitro in neposredno komunikacijo z drugimi.<\/p>\n

Fotoaparat je v osnovi seveda tehni\u010dna naprava. \u010clovek si od nekdaj pomaga, da z razli\u010dnimi tehni\u010dnimi izumi \u0161iri svoje senzori\u010dne in motori\u010dne zmo\u017enosti. S pomo\u010djo njih zmore ve\u010d, dejavnosti opravlja varneje, hitreje in u\u010dinkoviteje. \u010ceprav ni nujno, da so bile tehni\u010dne novosti izumljene s tem namenom, pa jih seveda s pridom uporabljajo tudi osebe s hendikepom, sploh \u010de lahko z njimi bolj ali manj nadomestijo okvarjen organ ali prizadeto fizi\u010dno ali psihi\u010dno funkcijo. Tudi s fotoaparatom, ki se ga lahko uporablja v najrazli\u010dnej\u0161e namene, ni ni\u010d druga\u010de. Poglejmo nekaj primerov. Osebe z motnjami spomina lahko izkori\u0161\u010dajo arhivske potenciale fotografije. S pomo\u010djo fotoaparata v svojo \u00bbvizualno bele\u017enico\u00ab zapisujejo stvari (osebe, predmete, kraje, idr), ki bi si jih sicer te\u017eko zapomnili ali jih priklicali iz spomina. Slabovidni lahko z velikimi opti\u010dnimi ali digitalnimi pove\u010davami, ki jih fotoaparat omogo\u010da, vidijo ve\u010d in bolje. Gibalno ovirani lahko uporabljajo teleobjektive in na ta na\u010din premagujejo razdalje. Ob ogledu fotografij lahko \u00bbobi\u0161\u010dejo\u00ab kraje, ki jih sicer ne bi zmogli. Za tiste z motnjami govora in komunikacije je fotografija primerna, ker ponuja mo\u017enost izra\u017eanja in sporazumevanja na druga\u010den na\u010din. Uporabljajo jo kot sistem nadomestne komunikacije, z njeno pomo\u010djo lahko povejo, kaj so po\u010deli, kje in kdaj so koga sre\u010dali, kak\u0161ne so njihove potrebe, idr. Osebe s slab\u0161o prostorsko predstavljivostjo se lahko s pomo\u010djo fotografije u\u010dinkoviteje krajevno orientirajo in npr. la\u017eje najdejo pot nazaj domov.<\/p>\n

Fotografija lahko predstavlja zelo primerno podporno dejavnost v procesu terapije in rehabilitacije, kjer si za cilj zastavljamo izbolj\u0161anja funkcioniranja na dolo\u010denem podro\u010dju. \u00a0Tako imenovana \u00bbpozitivna psihologija\u00ab poudarja potrebo po preseganju tradicionalnega medicinskega modela bolezni, ki se pretirano posve\u010da\u00a0 simptomu, motnji, bolezni, zanemarja pa \u010dlovekove potenciale in mo\u010dna podro\u010dja. Fotografija v tem kontekstu pomeni nekak\u0161en predah in odmik od neprestanega ukvarjanja s te\u017eavami, ki ima skoraj vedno za posledico povi\u0161ano anksioznost, depresivnost, slabo samopodobo, stigmatizacijo in diskriminacijo. Oseba s posebnimi potrebami naj se ne bi identificirala samo skozi primanjkljaj, ampak naj se bi v okviru svojih zmo\u017enosti po\u010dutila kot kompetentno in opravilno sposobno.\u00a0 V terapevtskem smislu je fotografija uporabna tudi zaradi tega, ker fotografiranje samo zahteva veliko zavestne kontrole pri upravljanju s fotoaparatom, \u00a0distanciranega in objektivnega pogleda na situacijo, strukturiranega na\u010drtovanja in manj impulzivnega na\u010din reakcij. Vse to predstavlja dober trening za osebe z du\u0161evnimi ali vedenjskimi motnjami, ki si na ta na\u010din gradijo bolj\u0161o kontrolo \u010dustev in vedenja ter u\u010dinkovitej\u0161e re\u0161evanje problemov. Fotografija nudi mo\u017enost preverjanja in raziskovanja, kako vidimo sebe in kako nas vidijo drugi. Na primer, s pomo\u010djo avtoportretiranja, lahko oseba z motnjami prehranjevanja ocenjuje svojo telesno shemo in sprotno evalvira svoje terapevtske cilje.<\/p>\n

Ker v umetnosti obstajajo druga\u010dni vrednostni kriteriji, kot sicer veljajo v na\u0161i dru\u017ebi, skozi fotografsko delo mnogi posamezniki la\u017eje dose\u017eejo uspeh in potrditev ter ob\u010dutijo potreben samoponos in samozaupanje. Mnogi v fotografski dejavnosti najdejo celo svoj zaslu\u017eek ali poklic.<\/p>\n

Fotografski motivi, ki se nahajajo zunaj, v naravi, \u010dloveka spodbujajo, da gre ven in tako premagamo socialno izolacijo in osamljenost, ki sta pogosto spremljevalca ljudi v stiski. Fotograf se, skrit za fotografsko kamero, ve\u010dkrat po\u010duti bolj varnega in si upa narediti korak ve\u010d kot bi ga sicer.<\/p>\n

Fotografija lahko mnogim osebam s posebnimi potrebami postane polje udejstvovanje, v katerega se vklju\u010dujejo popolnoma enakovredno, kot vsi ostali. Mnogi med njimi imajo namre\u010d\u00a0 izbor mo\u017enih dejavnosti, v okviru katerih so lahko popolnoma samostojni in u\u010dinkoviti zelo skr\u010den. V fotografiji lahko najdejo svoj smisel in se preko nje osebno izpolnjujejo. \u0160e ve\u010d, mnogi zmorejo svojo izku\u0161njo hendikepa s pomo\u010djo fotografije izraziti na prav poseben, prese\u017een na\u010din, ki v celoti izpolnjuje vse umetni\u0161ke kriterije. S svojimi deli dokazujejo, da umetnost ni ekskluzivna pravica izbrancev, ampak da lahko velike zgodbe, ki spreminjajo svet, pi\u0161e \u010disto vsak.<\/p>\n

Fotografske delavnice in izobra\u017eevanje<\/strong><\/p>\n

Kot je bilo \u017ee re\u010deno, se niti v svetu niti pri nas, izobra\u017eevanje in fotografska dejavnost za osebe s posebnimi potrebami \u0161e ne izvaja zelo sistemati\u010dno, ampak poteka bolj projektno v okviru posameznih zainteresiranih institucij. Program izobra\u017eevanja ne obstaja kot enovit program, temve\u010d se \u010dasovno in vsebinsko prilagaja in je odvisen od \u0161tevilnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov. Vklju\u010ditev oseb, ki je lahko skupinska ali individualna, zahteva veliko mero individualizacije in prilagajanja metod in ciljev specifi\u010dnim potrebam vsakega posameznika<\/p>\n

V za\u010detni fazi se morajo udele\u017eenci seznaniti z delovanjem fotoaparata in nabaviti lasten fotoaparat, ki naj bi bil optimalen glede na njihove zmo\u017enosti. Nadalje pridobijo vsaj osnovno znanje in ve\u0161\u010dine za samostojno fotografiranje. Seznanijo se z osnovnimi likovnimi prvinami, pravili kompozicije in \u017eanri, ki so v fotografiji na voljo. Nau\u010dijo se uporabe programskih orodij za shranjevanje, obdelavo, prezentiranje, objavljanje in tisk fotografij. Najpomembnej\u0161i poudarek delavnic in rde\u010da nit ustvarjanja pa ves \u010das ostaja vsebinski, ekspresivni vidik fotografije. Razli\u010dne v naprej pripravljene fotografske naloge, ki jih opravljajo udele\u017eenci spodbujajo razvoj fotografskega izra\u017eanja, kar ob odnosu terapevt \u2013 udele\u017eenec predstavlja poglavitni terapevtski potencial.<\/p>\n

\u017delja terapevta fotografa je ustvariti tak\u0161no spro\u0161\u010dujo\u010do klimo, da lahko v njej vsakdo funkcionira hkrati kot individuum in obenem kot dejaven \u010dlan skupnosti. Okolje samo naj ne bo ovirajo\u010d pogoj. Re\u010deno druga\u010de, terapevt mora znati neprisiljeno in z mehkim pristopom predstaviti celo eventuelno neatraktiven prostor ali kraj kot edinstven in neponovljiv \u2013 prav zaradi edinstvenosti in neponovljivosti odtekajo\u010dega trenutka \u2013 in prikazati akterje taistega ambienta, pa najsi so to osebe ali predmeti, kot prav tak\u0161ne: edinstvene in neponovljive.<\/p>\n

Le ob neprisiljenem in iskrenem odnosu med terapevtom in udele\u017eencem se miselne blokade lahko talijo in udele\u017eenec postaja pomemben akter trenutka, ki ga ima v popolni oblasti. Vede in nevede izbira in izbere najslikovitej\u0161e ko\u0161\u010dke gledi\u0161\u010da in pri tem procesu uporablja \u010disto samosvojo fotografsko pisavo, s katero \u017eeli vdahniti podobi zgodbo. V\u010dasih je ta zgodba zelo odprta in lahko berljiva, drugi\u010d \u2013 kar predstavlja vsem udele\u017eenim velik izziv \u2013 pa zaprta in navidezno nejasna.<\/p>\n

Terapevt se trudi in pomaga od\u010ditavati in brati fotografski zapis in sestavljati ko\u0161\u010dke v celovito aplikacijo preslikave emocij, ob tem da udele\u017eencu omogo\u010da samoaktiven poseg v zmo\u017enost sprejemanja in oddajanja zavednih in nezavednih miselnih dra\u017eljajev, evidentiranih in ohranjenih kot spominska knjiga nikdar ve\u010d do\u017eivetega prav \u00bbtistega\u00ab trenutka. V nasprotujo\u010di situaciji ve\u010dnega odtekanja trenutkov in zmo\u017enosti, da si jih ohrani in izbere kot rde\u010de \u010de\u0161nje v ko\u0161arici, daje slu\u0161atelju veliko mo\u010d razpolaganja in poseganja v lasten \u010das in prostor.<\/p>\n

Ta dva privilegija, mo\u010d razpolaganja in zmo\u017enost poseganja v lasten \u010das in prostor, ponevedoma odvr\u017eeta obla\u010dilo privilegija in postaneta tisto, kar si najbolj \u017eelimo: vsakodnevni odliki.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n

knjiga: Bate, David. 2009. Photography: the key concepts, Oxford: Berg,<\/p>\n

knjiga: Butina, Milan. 2003. Mala likovna teorija, Ljubljana: Debora,<\/p>\n

knjiga: Peljhan, Matej in Kravanja, Jure in Rutar, Du\u0161an. 2011. Za-govor podob: Filozofija fotografskega pogleda, Ljubljana: Zenit,<\/p>\n

spletna stran:\u00a0http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Art_therapy<\/a>\u00a0(19.3.2012),<\/p>\n

spletna stran:\u00a0http:\/\/www.photovoice.org\/html\/methodology3tp\/report.pdf<\/a>\u00a0(19.3.2012),<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Matej Peljhan, univ.dipl.psih., spec.klin.psih., CIRIUS Kamnik Jure Kravanja, univ.dipl.ped. in soc. Povzetek: Fotografija je v zadnjih dobrih desetih letih z vstopom v digitalno tehnologijo do\u017eivela nesluten tehnolo\u0161ki kot tudi uporabni razvoj. Zaradi prakti\u010dnih in cenovno dostopnih fotografskih naprav in mo\u017enosti obdelave in izmenjave preko sodobnih informacijskih tehnologij, jo uporablja \u017ee skoraj vsak slehernik. Fotografije ne […]<\/p>\n","protected":false},"author":456791,"featured_media":0,"parent":86,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-362","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/362","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/456791"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=362"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/362\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":370,"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/362\/revisions\/370"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/86"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/fototerapija.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=362"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}